Otrok in internet

Danes je že kar samoumevno, da domači računalnik uporabljajo tudi mlajši otroci. Delo z njim prinaša otroku mnoge koristi, je pa povezano tudi z nevarnostmi. Te pretijo tako računalniku kot otroku zaradi njegovega pomanjkljivega znanja uporabe računalnika, morda še bolj pa zaradi pomanjkanja kritičnega odnosa do vsebin, na katere naletijo med delom z računalnikom. Starši se žal teh nevarnosti, čeprav so realne, ne zavedajo dovolj. Starši kljub pogostim javnim opozorilom še vedno prepoznavajo predvsem koristi, ki jih ima otrok od dela z računalnikom. Le redki zato poskrbijo tudi za ustrezno zaščito otroka in računalnika.

Pripravili smo nekaj praktičnih napotkov o tem. Zaščita otrok pred pastmi, ki jih ponuja računalnik, je zahtevna. Velika ovira so že otrokove naravne lastnosti: radovednost, nedolžnost, strah pred kaznijo in želja po samostojnosti. Drugo težavo predstavlja narava interneta, ki omogoča skrivanje dejanske identitete oziroma lažno predstavljanje. Oboje je nevarno že za odrasle, kaj šele za otroke.

Zelo koristno je, da otroka poučimo, katera spletna mesta so zanj dovoljena in katera ne. Seveda mu moramo tudi pojasniti (seveda na način, ki je primeren njegovi starosti, zrelosti in znanju), zakaj nekatera niso primerna. Možnost, da bo otrok dogovor tudi spoštoval, bo tako gotovo večja. Četudi smo z otrokom dosegli dogovor, kako bo uporabljal računalnik, je včasih treba tudi nadzorovati, kako ga spoštuje (npr. obiskana spletna mesta, elektronsko pošto, programe za takojšnje sporočanje…). Če na podlagi otrokovega obnašanja, izjav, ali drugih znakov posumite, da uporablja računalnik na neprimeren način, morate obvezno nadzorovati njegovo uporabo.

Bistvena pravila obnašanja pri uporabi internetnih storitev, ki smo jih starši otrokom dolžni  predstaviti, pa so:

• nikomur brez dovoljenja staršev, razen če ga poznaš osebno, ne zaupaj svojih osebnih podatkov, naslova, telefonske številke ali fotografije;

• prav tako teh podatkov ne uporabljaj za uporabniška imena za prijavo pri uporabi različnih internetnih storitev;

• do drugih uporabnikov se je treba vesti prijazno in spoštljivo;

• nikoli ne komuniciraj z nekom, ki v tebi vzbuja občutek nelagodja; o tem pa povej staršem;

• ne zaupaj drugim otrokom uporabniških imen in gesel, ki jih uporabljaš za internetne storitve;

• brez dovoljenja in navzočnosti staršev se ne srečuj z osebami, ki jih spoznaš prek interneta, saj  morda niso to, za kar se izdajajo;

• ne verjemi osebnim podatkom in lastnostim, ki ti jih posreduje neznanec; preveri pa tudi resničnost drugih podatkov.

Starši ne moremo biti vedno ob otroku, ko uporablja računalnik, čeprav vsaj za mlajše priporočamo, da ga ne uporabljajo brez nadzora odraslih. Preprost ukrep je že ta, da postavimo računalnik v prostor, kjer se največkrat zadržujemo. Dobrodošla je tudi pomoč za omejevanje ogleda neprimernih spletnih mest. Starši si lahko pomagajo še z namestitvijo različnih filtrov.

Naj na koncu poudarimo, da še tako dobre tehnične rešitve ne morejo nadomestiti vloge staršev. Če otroku na primeren način postavimo meje, ga poučimo o odgovornosti, ki jo je prevzel, ko je začel uporabljati računalnik, mu predstavimo nevarnosti in imamo vedno na široko odprte oči, kaj počne z računalnikom, smo za varnost storili največ.

vir: http://www.safe.si/uploadi/editor/1185362462VIPjulij07.pdf